Predgovor

Z veseljem vam predstavljam petnajsto letno poročilo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki zajema obdobje od 1. aprila 2025 do 31. marca 2026. ESRB ima zakonsko predpisano obveznost, da v imenu transparentnosti in odgovornosti do javnosti pripravi letno poročilo. Poročilo predstavlja, kako je ESRB izpolnjeval svoj mandat, tj. ugotavljal in zmanjševal sistemska tveganja za finančno stabilnost v Evropski uniji ter poročal o svojih aktivnostih Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije in širši javnosti.

Globalno okolje je bilo v obravnavanem obdobju izjemno negotovo. Na makro-finančne pogoje v Evropski uniji (EU) so še naprej vplivali geopolitične napetosti, obnovljena trgovinska trenja in povečana negotovost glede ukrepov ekonomskih politik. Kljub temu sta evropsko gospodarstvo in finančni sistem izkazovala odpornost pri soočanju s temi izzivi. Ohranjanje odpornosti ostaja ključnega pomena, saj tveganja za finančno stabilnost vztrajajo na povišani ravni. ESRB se je osredotočal na dva ključna dejavnika, ki bi lahko precej ogrozila odpornost, in sicer na makroekonomska tveganja in tržna tveganja.

Ključni mejnik v obravnavanem obdobju je bilo nadaljnje ukrepanje na podlagi poročila skupine na visoki ravni o reviziji dela ESRB. Splošni odbor ESRB se je junija 2025 dogovoril, da bo prešel k bolj celostnemu ocenjevanju tveganj in ranljivosti ter da bo spodbujal pristop k makrobonitetni politiki, ki upošteva celoten sistem. To pomeni, da se je delo ESRB osredotočalo tako na subjekte same kot tudi na aktivnosti, ki so ključne za finančno stabilnost. S to spremembo v pristopu so se med drugim razvile zmogljivosti za stresno testiranje od zgoraj navzdol na ravni celotnega sistema ter vpletle analize naravnanosti makrobonitetne politike v redne ocene ESRB.

ESRB je objavil poročilo o kriptosredstvih in decentraliziranih financah ter njihovih posledicah za finančno stabilnost. Sprejel je tudi priporočilo o shemah stabilnih kovancev več izdajateljev z enim od izdajateljev iz tretje države. Takšne vrste shem so neločljivo povezane z ranljivostmi in nedvomno ustvarjajo tveganja za finančno stabilnost v EU. Zato je pomembno, da vsi relevantni organi, kot so Evropska komisija, evropski nadzorni organi in nacionalni nadzorni organi, ukrepajo v skladu z novim priporočilom ESRB.

ESRB pri analizah tveganj za finančno stabilnost uporablja pristop, ki upošteva medsektorsko in EU raven, kot je razvidno iz več drugih poročil, ki jih je ESRB objavil v obravnavanem obdobju. Poročilo o spremljanju tveganj v zvezi z nebančnim finančnim posredništvom v EU iz leta 2025 ponuja celovito sistemsko oceno ranljivosti v sektorju investicijskih skladov, pri čemer kaže na povišan finančni vzvod, vztrajno likvidnostno tveganje in vse večjo medsebojno povezanost. Dve poročili ESRB, ki sta bili pripravljeni skupaj z ECB – o tveganjih za finančno stabilnost, ki izhajajo iz povezav med bankami in nebančnim finančnim posredništvom, ter o tveganjih, ki izhajajo iz geoekonomske fragmentacije – proučujeta, kako se lahko šoki razširijo prek sektorjev in meja ter kako lahko geopolitična dogajanja, negotovost glede ekonomskih politik in fragmentacija povečajo sistemsko tveganje. Poleg tega poročilo svetovalnega znanstvenega odbora o umetni inteligenci in sistemskem tveganju ponuja daljnosežen vpogled v to, kako bi lahko tehnološke spremembe povečale obstoječe ranljivosti ali ustvarile nove vire sistemskega tveganja.

Delo ESRB temelji na predanosti in strokovnem znanju številnih posameznikov, ki delajo v institucijah članicah, svetovalnih organih in sekretariatu ESRB. Rada bi se zahvalila številnim sodelujočim v skupnosti ESRB. Iskreno bi se rada zahvalila Pablu Hernándezu de Cosu v vlogi predsednika svetovalnega tehničnega odbora in mu izrekla prisrčno slovo. Prav tako bi se rada zahvalila Máriu Centenu, guvernerju Banco de Portugal, in Joséju Manuelu Campi, predsedniku Evropskega bančnega organa, za njun prispevek k delu splošnega odbora in usmerjevalnega odbora. Na koncu bi se rada zahvalila še predsedniku De Nederlandsche Bank Klaasu Knotu za njegovo dragoceno podporo in predanost, ko je bil član splošnega odbora.

Christine Lagarde
Predsednica Evropskega odbora za sistemska tveganja

Povzetek

To letno poročilo obravnava obdobje, ki se je začelo 1. aprila 2025 in končalo 31. marca 2026.

V tem obdobju je Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) izvajal redne aktivnosti, s katerimi je ugotavljal in ocenjeval ranljivosti in tveganja za finančno stabilnost.

Tveganja za finančno stabilnost v EU so vse leto 2025 in v začetku leta 2026 ostala povišana, vendar se je finančni sistem kot celota izkazal za odpornega. V obravnavanem obdobju je okolje finančne stabilnosti v EU zaznamovalo zelo negotovo zunanje okolje, pri čemer so trgovinska trenja in geopolitične napetosti negativno vplivali na finančne trge in gospodarstvo. Medtem ko sta razrešitev nekaterih trgovinskih sporov in sklenitev novih trgovinskih sporazumov pripomogla k zmanjšanju negotovosti glede ekonomskih politik v drugi polovici leta 2025, se je zaradi obnovljenih geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu v začetku leta 2026 povečalo tveganje navzdol delujočih pritiskov na gospodarsko rast. Kljub svetovnim zaviralnim dejavnikom so finančne in gospodarske razmere v EU na splošno ostale dokaj stabilne. To je podpiralo bilance gospodinjstev in podjetij na agregatni ravni, tako da so bile kreditne izgube omejene v dobro kapitaliziranem in dobičkonosnem bančnem sistemu. Nebančne finančne institucije so bile sposobne absorbirati tržno volatilnost, ključna finančna infrastruktura pa je še naprej delovala nemoteno, in sicer tudi ob povečanih kibernetskih in geopolitičnih tveganjih. Čeprav odpornost finančnega sistema priča o prednostih, ki jih prinaša okrepljen regulativni okvir po krizi, je treba še vedno natančno spremljati koncentrirane izpostavljenosti (npr. do specifičnih sektorjev, razredov finančnega premoženja in trgov financiranja), tržna in likvidnostna tveganja ter možnost nenadnih premikov v prevzemanju tveganj.

V prihodnjem obdobju bi lahko več neugodnih scenarijev ogrozilo finančno stabilnost z okrepitvijo obstoječih ranljivosti. Zaostrovanje konfliktov na Bližnjem vzhodu ali vse slabše globalno dojemanje tveganj bi lahko sprožilo izrazite in neurejene popravke na trgih, ki bi se lahko prenesli v realno gospodarstvo prek šibkejšega zaupanja in višjih stroškov financiranja. Pritiski, ki izhajajo iz višjih cen primarnih surovin in pojavov fragmentacije dobavnih verig proti koncu obravnavanega obdobja, so ponovno izpostavili občutljivost finančnega sistema na svetovne šoke, tveganje nenadnih popravkov cen na finančnih trgih ter inflacijska pričakovanja. Finančne institucije bi se lahko znašle pred večjimi omejitvami na področju financiranja in likvidnosti, kar je deloma posledica nadaljnjih popravkov obrestnih mer skupaj s prelivanjem posledic preko meja in sektorjev. Obenem fiskalni manevrski prostor omejujejo slabi srednjeročni obeti za rast, povišan javni dolg v nekaterih državah članicah EU in vse večji izdatki za varnost ter tako povečujejo zaskrbljenost glede vzdržnosti dolga. Poleg tega bi lahko kibernetska tveganja pomembno ovirala kritično finančno infrastrukturo in neprekinjeno obratovanje. Tveganja za makro-finančne obete so tesno povezana z ranljivostmi v finančnem sektorju, ki bi se lahko vzajemno krepile in povečale splošno sistemsko tveganje.

ESRB je leta 2025 še naprej spremljal tveganja, ki izhajajo iz sektorja nebančnega finančnega posredništva. V poročilu o spremljanju tveganj v zvezi z nebančnim finančnim posredništvom v EU iz leta 2025 so bili izpostavljeni vse večje ciklične in strukturne ranljivosti, vztrajno sistemsko likvidnostno tveganje, povišan finančni vzvod in medsebojna povezanost v delih sektorja nebančnega finančnega posredništva, vse večja koncentracija izpostavljenosti in čezmejne povezave.^[1] To je bilo ugotovljeno s poglobljenimi analizami dejavnikov, kot so soodvisnost med zasebnimi finančnimi trgi in bančnim sektorjem, finančni vzvod v hedge skladih, nepremičninski investicijski skladi in lastne finančne institucije, ter s tematskim delom o nedavnih epizodah napetosti na finančnih trgih, reformah pokojninskih sistemov in sintetičnem listinjenju.

V istem letu je ESRB nadalje razvijal nabor orodij za stresno testiranje na ravni celotnega sistema. Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) je predložil neugodne scenarije za sektorska stresna testa, in sicer smernice za stresno testiranje skladov denarnega trga v letu 2025 in stresni test centralnih nasprotnih strank v letu 2026. Neugodni scenariji zajemajo repna tveganja, ki izhajajo iz povišanih geopolitičnih napetosti, cenovnih šokov na trgu primarnih surovin in inflacijskih šokov, nenadnih popravkov cen finančnega premoženja in s tem povezanih likvidnostnih napetosti. Vzporedno je ESRB tudi sklenil, da bo razvil orodje za stresno testiranje finančnega sistema v EU od zgoraj navzdol, pri čemer se je navezoval na model ISA (Interconnected System-wide stress test Analytics), ki ga uporablja ECB. S tem orodjem se bodo ocenjevali ojačevalni mehanizmi tako znotraj sektorjev kot tudi med sektorji po skupnih scenarijih ter podpirale pogostejše in fleksibilne ocene tveganj na ravni celotnega sistema.

ESRB je nadaljeval delo tudi pri več pomembnih temah v zvezi z medsektorskimi in čezmejnimi politikami. Splošni odbor je junija 2025 poudaril, da je pri izpolnjevanju mandata ESRB – izvajanju makrobonitetnega nadzora nad finančnim sistemom v EU – pomembno zavzeti širšo sistemsko perspektivo, kar prispeva k preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost.^[2],[3]

Eden od ciljev ESRB je preprečiti kopičenje ranljivosti in tveganj, ki vplivajo na evropski finančni sistem kot celoto. V ta namen je ESRB še naprej aktivno sodeloval v dveh vseevropskih skupinah, ki sta bili vzpostavljeni, da obravnavata kibernetske ranljivosti, ki bi lahko vplivale na finančni sistem. Izboljšal in izpopolnil je tudi model tvegane gospodarske rasti (Growth-at-Risk), ki je del nabora orodij za ocenjevanje makrobonitetne naravnanosti članic.

V skladu s pristopom k delu po različnih dejavnostih je ESRB v obravnavanem obdobju sodeloval pri različnih temah, katerih cilj je bil krepiti regulativni okvir, pri čemer je po potrebi zavzel sistemsko ali sektorsko perspektivo. Kar zadeva listinjenje in kriptosredstva, je izpostavil pomisleke glede predloga Evropske komisije, da se (po)zavarovalnicam omogoči zagotavljanje osebnih jamstev v skladu z okvirom za enostavno, pregledno in standardizirano sintetično listinjenje. Izdal je tudi priporočilo o shemah stabilnih kovancev več izdajateljev z enim od izdajateljev iz tretje države, v katerem je Komisijo pozval, naj shem v sedanjem okviru MiCAR^[4] ne obravnava kot dopustnih ali pa naj razvije ustrezne varovalke, ki bodo zmanjšale tveganja za finančno stabilnost, ki izhajajo iz takih shem. Kar zadeva centralni kliring, se je ESRB odzval na dve posvetovanji organa ESMA. V prvem je v zvezi s pragovi pri kliringu podprl splošni pristop ESMA k rekalibraciji pragov pri kliringu ter pozdravil strukturiran pristop na podlagi podatkov, na katerem je temeljilo posvetovanje. V drugem pa je v zvezi z zahtevami glede transparentnosti kritja podprl povečanje transparentnosti v celotni klirinški verigi. Poleg tega je ESRB Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine svetoval glede smernic o nadzornih pooblastilih za odpravo likvidnostnih ranljivosti. Analiziral je tudi možnost, da se za trg poslovnih nepremičnin določijo ukrepi z učinkom na posojilojemalce, in sicer s tremi možnimi instrumenti: (i) z ukrepom prek dohodkov na ravni podjetja, s katerim bi se zajela sposobnost posojilojemalca, da servisira dolg, (ii) z ukrepom prek financiranja na ravni podjetja, ki bi omejeval čezmerni finančni vzvod, (iii) z ukrepom prek zavarovanja, ki bi bil v obliki omejitev razmerja med vrednostjo posojila in vrednostjo zavarovanja.^[5]

ESRB je še naprej igral vlogo preglednika pri ocenjevanju makrobonitetnih ukrepov, ki so jih sprejeli nacionalni organi, pri čemer je v nekaterih primerih podal mnenje o njihovi uporabi oz. vzajemnosti. V bančnem sektorju so kapitalski ukrepi v povprečju privedli do strožje makrobonitetne naravnanosti v številnih državah v Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti zaradi zvišanja stopenj proticikličnih kapitalskih blažilnikov. Pri drugih ukrepih je slika bolj diferencirana, saj so nekatere države svojo naravnanost zrahljale, druge pa zaostrile. Uporabljenih je bilo tudi več ukrepov z učinkom na posojilojemalce, ki pa niso imeli kake jasne usmeritve v smislu zaostrovanja ali rahljanja naravnanosti makrobonitetne politike. Kar zadeva zahteve po kapitalskih blažilnikih v Evropskem gospodarskem prostoru, so se blažilniki za sistemska tveganja od pandemije COVID-19 na splošno zmanjšali, vendar je bilo to večinoma izravnano z okrepitvijo proticikličnih kapitalskih blažilnikov v podobnem obsegu na agregatni ravni.

ESRB je izpolnjeval svoje obveznosti do Evropskega parlamenta in javnosti na področju demokratične odgovornosti in poročanja. Predsednica ESRB se je 3. decembra 2025 udeležila javne obravnave pred Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) ter sodelovala na dveh zaupnih sestankih s predsednico in podpredsedniki ECON, na katerih so razpravljali o tveganjih za finančno stabilnost. Poleg tega sta vodja in namestnik vodje sekretariata ESRB v obravnavanem obdobju nagovorila Evropski parlament na treh tematskih javnih zaslišanjih. Kar zadeva demokratično odgovornost do javnosti, je ESRB julija 2025 objavil letno poročilo 2024.

Kolofon